Vsako jesen dobim enak klic: sosed je čez poletje postavil ograjo, meni pa je jasno, da bi raje videl zeleno mejo. Odgovor je vedno enak. September in oktober sta pravzaprav boljša za saditev žive meje kot pomlad, čeprav si večina ljudi misli ravno obratno.
V tem članku ti razložim, zakaj je jesen prava priložnost, katere vrste so za to primerne, kako pripraviti teren in kako mejo posaditi, da se dobro ukorenini še pred zimo.
Zakaj je jesen najboljši čas za saditev žive meje
Tla so po poletju še topla, zrak pa se ohlaja. Korenine v takih razmerah rastejo naprej, nadzemni del rastline pa počiva in ne porablja vode za nove poganjke. Sadika ima tako ves čas do pomladi na voljo za to, da se ukorenini, ne da bi jo obremenjevala vročina ali suša.
Drugi razlog je cena. Listopadne vrste dobiš jeseni pogosto kot golokoreninske sadike, brez lonca in substrata. Take sadike so občutno cenejše od kontejnerskih, ker drevesnice po koncu rastne sezone izkopljejo velike količine rastlin naenkrat. Golokoreninske sadike so v drevesnicah na voljo šele od sredine oktobra, ko drevesa odvržejo listje.
Spomladi posajena meja mora korenine razviti in hkrati poganjati liste v istem kratkem obdobju, preden pride poletna vročina. Jesenska saditev ji da šest do sedem mesecev, da se ukorenini, kadar so tla dovolj topla.
Katera vrsta žive meje je primerna za jesensko saditev
- listopadne vrste za golokoreninsko saditev: gaber, bukev, trdoleska,
- zimzelene vrste, ki jih sadiš kot kontejnerske sadike: tuja, liguster (polzimzelen, pogosto na voljo tudi golokoreninsko), lovorikovec,
- mešane žive meje za daljšo cvetno ali jesensko obarvanost.
Za zimzelene vrste, kot je lovorikovec, velja podobno pravilo, saj se najbolje ukorenini, dokler so tla še topla. Podrobnosti o sajenju in negi najdeš v vodniku lovorikovec: sajenje, obrezovanje in nega žive meje. Če želiš hitro rastočo in gosto pregrado, je gaber dobra izbira za Štajersko, saj prenese tako mraz kot poletno vročino in obdrži suho listje čez zimo, kar dodatno ščiti pred vetrom.
Priprava tal pred saditvijo
- Očisti pas zemlje v širini vsaj 50 cm, odstrani korenine plevela in stare rastline.
- Prekopaj do globine 30 do 40 cm, da razrahljaš strjena tla.
- Primešaj zrel kompost ali dobro preperel hlevski gnoj, posebej pri revni ali glinasti zemlji.
- Označi ravno linijo z vrvico, da bo meja rasla poravnano.
- Preveri, da na mestu saditve ne potekajo cevi ali kabli.
Razmik med sadikami je odvisen od vrste in želene gostote. Za gostejšo, hitro sklenjeno mejo računaj od 3 do 4 sadike na tekoči meter, pri počasneje rastočih zimzelenih vrstah pa je dovolj 2 do 3 sadike na meter.
Sajenje korak za korakom
- Sadike pred saditvijo za nekaj ur namoči v vodi, da korenine niso izsušene.
- Izkoplji jarek ali posamezne jame, širše od korenske grude, dno le rahlo razrahljaj.
- Sadiko postavi tako, da je koreninski vrat v ravnini s tlemi, ne globlje.
- Zasuj z zemljo, rahlo pohodi, da odstraniš zračne žepe, ne stlači premočno.
- Takoj po saditvi obilno zalij, tudi če je zemlja videti vlažna.
- Nasuj tanko plast zastirke okoli sadik, da ohraniš vlago in omejiš plevel.
Nega po saditvi do pomladi
Prvo jesen po saditvi zalivaj enkrat na teden, če ni dežja, dokler zemlja ne zmrzne. Zastirka pomaga ohranjati toploto ob koreninah in zmanjša nihanje temperature v tleh.
Golokoreninske listopadne sadike, kot sta gaber in bukev, takoj po saditvi skrajšaj za približno tretjino, da meja odžene tudi pri tleh. Zimzelenih kontejnerskih sadik prvo leto ne obrezuj, razen poškodovanih vej. Meja naj najprej vloži energijo v korenine, prva formativna rez pri zimzelenih vrstah sledi šele po enem letu rasti, ko meja spomladi požene. Termine in način za posamezne vrste najdeš v članku obrezovanje žive meje: termini za tuje, gaber in ciprese.
Pri mladih zimzelenih sadikah v prvi zimi pazi na izsušitev zaradi vetra in sonca na zmrznjenih tleh. Če je zima izjemno suha in vetrovna, sadike po potrebi zalij tudi pozimi, ko tla niso zamrznjena.
Kaj, če imaš že staro ali redko mejo
Če ti obstoječa meja že leta rjavi ali ima vrzeli, jesen ni le čas za novo saditev, ampak tudi za dosaditev praznih mest. Preden dosadiš, ugotovi vzrok redčenja, sicer bo nova sadika propadla iz istega razloga kot stara. Vzroke in rešitve najdeš v članku rjavenje žive meje: zakaj ciprese rjavijo in kaj še rešiš.
Koliko stane saditev žive meje
Cena je odvisna od vrste, velikosti sadik, gostote saditve in priprave terena, zato ti natančnega zneska brez ogleda ali fotografij ne morem dati odgovorno. Za oceno potrebujem dolžino meje, izbrano vrsto in stanje tal. Za primerjavo, redni obrez že vzpostavljene žive meje do 1,5 metra pri nas stane od 2,00 do 4,80 evra na tekoči meter, kar ti pove približen strošek vzdrževanja, ko bo meja zrasla.
Za konkretno ponudbo za saditev preveri cenik storitev ali mi pošlji mere in fotografije terena.
Rezerviraj termin
Jesenska okna za saditev so omejena, ker moram delo razporediti, preden zemlja premrzne. Če razmišljaš o novi živi meji ali dosaditvi obstoječe, rezerviraj termin za ogled na Štajerskem. Pokličeš me lahko tudi na **040 642 881**, povej mi dolžino meje in željeno vrsto, pa se dogovoriva za termin še v tej sezoni.
